Ko telo nosi izkušnjo brez besed
Kaj pomeni, ko telo govori namesto občutkov?
Psihosomatski simptom ni namišljen. Telo in duševnost sta dve razsežnosti iste osebe, včasih pa telo nosi nekaj, česar še ni mogoče občutiti kot čustvo.
10 min branjaAvtor: mag. Miha Štrukelj, psihoanalitični psihoterapevtIzraz psihosomatsko je pogosto napačno razumljen kot ‘samo v glavi’. V resnici psihosomatski pogled izhaja iz tega, da telesa in duševnosti ni mogoče povsem ločiti. Bolečina, prebavne težave, kožne spremembe, napetost ali utrujenost so resnične telesne izkušnje, tudi kadar medicina ne najde enega samega vzroka.
Psihoanalitično vprašanje ni, ali je simptom telesen ali psihičen, temveč kako sta telesno stanje in osebno doživljanje povezana. Včasih se simptom okrepi ob konfliktu, izgubi, bližini ali pritisku, vendar človek te povezave ne prepozna. To še ne pomeni, da simptom nosi preprost simbolni prevod. Telo nima slovarja, v katerem bi vsaka bolečina pomenila isto stvar.
Vsak nov, močan ali spreminjajoč se telesni simptom najprej potrebuje ustrezno zdravniško oceno. Psihoterapija ni nadomestilo za diagnostiko. Lahko pa dopolni medicinsko obravnavo, zlasti kadar težave vztrajajo, nihajo s stresom ali človeku močno zožijo življenje.
Kako se lahko kaže
- bolečina ali napetost, ki se stopnjuje ob odnosnih obremenitvah
- prebavne, kožne ali dihalne težave brez enostavne razlage
- težko prepoznavanje in razlikovanje občutkov
- močna osredotočenost na telesne znake in strah pred boleznijo
- izčrpanost kljub počitku
- občutek, da telo ‘odpove’ prav ob pomembnih spremembah
Poglobljen pogled
Kaj se lahko dogaja pod površjem?
Telo in duševnost sta ena zgodba
Občutek, da smo »doma v svojem telesu«, se razvija v odnosih. Ko je okolje dovolj zanesljivo, se učimo prepoznati utrujenost, lakoto, ugodje, strah in potrebo po bližini kot svoje izkušnje. Telo ni samo predmet, ki ga upravljamo, ampak del tega, kdo smo.
Če se mora človek zelo zgodaj prilagajati ali prezreti lastne ritme, lahko postane odličen v razmišljanju in delovanju, slabše pa zazna, kdaj je preobremenjen. Potrebo po počitku, meji ali pomoči prepozna šele, ko telo postane glasno.
Ko občutek še nima oblike
Nekatere izkušnje lahko prepoznamo kot žalost, strah ali jezo. Druge ostanejo bolj surove: kot pritisk, bolečina, slabost, vročina ali izčrpanost. Človek jih ne skriva zavestno; preprosto še nima notranjega jezika, s katerim bi jih povezal v zgodbo.
Terapija ne išče skrivnega prevoda telesa. Skupaj opazujeva, kdaj se simptom pojavi, kaj se takrat dogaja v odnosih in česa morda ni bilo mogoče povedati. Postopoma se lahko ob telesnem občutku pojavijo tudi čustva, spomini in meje.
Zakaj prehitra razlaga ne pomaga
Ko smo prestrašeni, lahko misel na bolezen hitro postane gotovost, vsak telesni znak pa dokaz, da se dogaja nekaj hudega. Po drugi strani je lahko enako boleče, če nekdo simptom prehitro razglasi za psihičnega. V obeh primerih zmanjka prostora za radovednost.
Glavobol ne pomeni nujno potlačene jeze, koža ne pripoveduje vedno iste zgodbe in želodec nima univerzalnega pomena. Smisel se lahko pokaže samo v življenju konkretnega človeka, ob njegovem zdravstvenem stanju, odnosih in času, v katerem se je težava pojavila.
Kaj se dogaja v psihoanalitični psihoterapiji?
Terapevtsko delo začne z resnim jemanjem simptoma in omejitev, ki jih prinaša. Pomembno je, kako se človek počuti v zdravstvenem sistemu, ali doživlja, da mu verjamejo, in ali je zaradi nejasnih izvidov ostal sam z dvomom vase.
Skupaj raziskujemo, kdaj se simptom spreminja, kaj se je dogajalo pred njegovim začetkom, kako človek zazna telesne potrebe in kaj se zgodi, ko mora reči ne, počivati ali potrebovati drugega. Včasih se pokaže, da telo postavi mejo, ki je oseba sama ne zmore postaviti v odnosu.
Tudi odnos s terapevtom ponudi podatke. Pacient lahko svoje telesne občutke natančno našteva, čustveno pa ostaja oddaljen; ali pa ga je strah, da terapevt simptomov ne bo vzel resno. Namesto da bi ta način govorjenja popravljali, ga poskušamo razumeti kot dosedanji način preživetja.
Uspeh terapije ni vedno popolno izginotje simptoma. Lahko pomeni večjo povezanost s telesom, zgodnejše prepoznavanje preobremenitve, manj katastrofičnega strahu in več možnosti, da se stiska izrazi tudi kot občutek, misel, meja ali prošnja za pomoč.
Pogosta vprašanja
Na kratko
Ali je psihosomatska bolečina resnična?
Da. Doživeta bolečina je resnična ne glede na to, ali preiskave odkrijejo jasen organski vzrok. Psihološki dejavniki ne pomenijo izmišljanja.
Moram najprej k zdravniku?
Da. Nove, močne ali spreminjajoče se telesne simptome mora oceniti zdravnik. Psihoterapija se lahko nato vključuje kot dopolnilna obravnava.
Ali bo razumevanje pomena odpravilo simptom?
Včasih se simptom ob predelavi stiske zmanjša, vendar tega ni mogoče obljubiti. Cilj je širše in bolj povezano razumevanje telesnega ter čustvenega dogajanja.
Strokovno ozadje in viri
Besedilo temelji na psihoanalitičnem razumevanju človekovega notranjega sveta in odnosov. Za bralce, ki želijo tudi teoretično ozadje, so tukaj izbrani viri.